O nogometu sem sicer že pisala, včeraj pa se je zgodil veliki dogodek "El clasico", tekma med dvema največjima rivaloma na svetu: Real Madrid - Barcelona. Ker tukajšnje tekme prenašajo po pay-tv, si večina Špancev ogleda tekmo v bližnjem baru. In ker je tekma tako popularna, si jih večina rezervira mizo vnaprej. Midva si je nisva, sva pa imela veliko srečo. V baru, kjer sva si želela ogledati tekmo je bila prosta le še ena miza, a to le zato ker sva prišla eno uro prej. Minuto pred začetkom sodnikovega živžga se je trlo ljudi in vsi so mrzlično iskali proste sedeže. Ko se je tekma začela se je začelo glasno navijanje. Ljudje so dihali z igralci, ulice so bile prazne za 2x 45 minut, cela Španija je bila pred televizorjem, vsi so trepetali. Zgodil se je en gol in Madrid je zmagal! Bar je ponorel, vzdušje je bilo na vrhuncu. Po koncu tekme je sledil veliki aplavz, čez minuto pa je bar že bil prazen. Petarde so pokale še dolgo v noč, a verjetno bi bilo enako tudi če tekme ne bi bilo!

Že teden dni štrajkajo čistilci metro postaj in razmere postajajo neznosne. Borijo se za boljše delovne pogoje, ekonomsko varnost predvsem pa, da bi v pogodbah imeli zapisano, da delajo pod težjimi pogoji saj so toliko metrov pod zemljo izpostavljeni nevarnim vplivom. Takšne pogodbe imajo tudi njihovi kolegi zaposleni na drugih področjih. S tem bi se jim po zakonu povišale tudi plače!
Kako pomemben faktor so, pa je razvidno iz fotografij. Postaje so katastrofalne, posledično tudi zato, ker Španci niso ravno vešči v metanju svojih odpadkov v koš. Odvržejo jih tam, kjer jih pač več ne rabijo. Na postajah grozno smrdi, sploh sedaj po vikendu. Na tleh ležijo kozarci in polite tekočine, ki so po parih dneh postale nerazpoznavne.

Res je, Španci nimajo februarskega pusta kot ga poznamo mi. Verjetno ker tukaj ni toliko snega, da bi ga pust preganjal :) To pa ne pomeni, da nimajo radi maškar. Tukaj je maškarada celi december. Predvsem na potepu po centru opaziš ogromno bolj ali manj izvirnih mask. Največ je pisanih lasulj, predvsem takšnih afro sytle, ki segajo do neba, veliko pa je tudi svetlikajočih se očal, dolgih roza trpalnic, majhnih princesk... Kot bi res bil pust že cel mesec!

Ena izmed bolj zanimivih razstav, ki trenutno potekajo v Madridu! Warhol sobre Warhol!

Na ogledu je v La Casa Encendida, ki so za svojo 50letnico postavili razstavo namenjeno enemu in edinemu Andyu Wrholu. Gre za predstavitev njegove celotne kariere, saj razstava vsebuje več kot 200 njegovih del. Če se ne motim smo po njegovih besedah vsi umetniki!

Danes zjutraj so naju namesto budilke zbudile petarde. Veselo rajanje se je za nekatere očitno že začelo, saj so ravno na ulici pod najinim oknom še »včerajšnji« veselo metali petarde in očitno preizkušali katera bolj poči. Jezni sosedje so prihrumeli na okna a jih je šele policija do konca razgnala.
O petardah so mi tukajšnji prijatelji že razlagali. Te so namreč ravno tako stvar »tradicije« in koliko vem ne obstaja nek zakon, ki bi omejeval njihovo uporabo (dopuščam možnost, da se motim, a na internetu nisem našla nič!!!). Najbolj grozne stvari v zvezi s pokanjem pa se vrtijo okrog festivala v Valencii, kjer je to del le-tega. Ko sem na internetu iskala zakone v zvezi s petardami, sem odkrila šokantne novice iz tega festivala, ki se imenuje Fallas. Ministrstvo je prepovedalo metanje in kupovanje petard in podobnih bedarij otrokom mlajših od 12 let. Kljub temu, da je meni že ta starostna meja malce čudna, pa se je županja odločila, da jim to dovoli v kolikor imajo v žepu pisno potrdilo od svojih staršev, da to lahko počnejo. Matr je pametna!
Sicer pa petarde niso problem smo v Valencii, problem je celotni Španiji. Ko sva tukaj praznovala novo leto sem imela cel čas na glavi kapo. Dvomim, da bi kaj pomagala, če bi kakšna petarda priletela v mojo stran, a sem se vseeno boljše počutila. Ob polnoči so torej pokale petarde in ne šampanjci!
In še en zanimiv citat iz enega članka, ki pravi: “Que te metan un petardo por el culo, ojalá te mueras”. Zaradi neustreznosti besednjaka, tega ne bom prevajala, sicer pa mislim, da vsi približno razumete vsaj nekaj!

Po pregledu videa, komentarji niti niso potrebni!
americans....

Spremljala sem poročila in dogajanja v svoji mali deželici in poleg popularnih tajkunov in Janše, je bilo veliko govora tudi o prihajajočih praznikih. Predvsem kako dragi so, koliko denarja ljudje zapravijo in koliko jih najame kredit. Seveda je ta tema popularna tudi v Španiji in ugotovila sem, da je situacija še bolj katastrofalna. Madrižani naj bi bili najbolj potrošniško naravnani v celotni Španiji, ker me niti ne preseneča, glede na to, da je trgovin še več kot je pri nas gostiln. Namreč Zara, kot najbolj popularna trgovina z oblačili stoji na vsakih 100 metrov in čist v vsaki je veeeedno gneča, ne glede na uro ali dan.
In nekaj podatkov: v povprečju vsak Madrižan za praznike zapravi 950 evrov (?!?!??!!!???). Medtem ko je to povprečje za celotno Španijo 860 evrov (?!??!!?? Mislim, halo!). Po nekaterih podatkih povprečni stroški celo presegajo 100o evrov. Ta denar se razdeli v naslednje kategorije: največ denarja gre za darila, ostali del pa 270 evrov za hrano, 250 za zabavo in 160 za loterijo, o kateri sem že pisala. Verjeti temu ali ne...jaz bom zapravila manj za vse skupaj kot bodo oni samo za zabavo!!!

Zraven tega, da sem se odločila spremeniti jezik tega bloga v slovenščino, me je danes navdušil predvsem nogomet! Zakaj? Ker je to še ena stvar, ki te v Španiji spremlja na vsakem koraku (hočeš nočeš). Tako sem bila velikokrat primorana gledat nogomet v baru po televiziji, če ne kar spremljati tekmo v živo iz Madridskega stadiona - Santiago Bernabeu. Saj se ne pritožujem, ravno nasprotno. Doživeti tako množico ljudi, ki navijajo in skačejo po tribunah je svojevrsten fenomen. Fuzbal je seveda v Španiji nacionalen šport, daleč pred vsemi ostalimi in za to obstajajo vsi razlogi. Vsako manjše mestece ima večji stadion, kot je največji v Sloveniji. Tudi v mestih katerih klubi igrajo v drugi ligi. A nogomet ima tukaj tudi ogromno politično noto, predvsem v smislu neodvisnosti regij kot so Katalonija, Baskija in Galicija. Kot ima na primer Barcelona dve močni ekipi – ena se imenuje Español, ta je »Španska«, in druga Barcelona, ki je »Katalonska«. Ravno zaradi tega obstaja največje rivalstvo med ekipama Barcelona in Real Madrid, saj gre za tekmovanje Katalonije vs. Španije. To tekmo si sama sicer še nisem uspela ogledati v živo, jo je pa doživel Blaž in je verjetno nikoli ne bo pozabil. Med to tekmo je Španija prilepljena na televizor. Le redki imajo namreč priložnost, da si tekmo ogledajo v živo. Ne samo zaradi omejenega števila navijačev ampak tudi zaradi vrtoglavih cen vstopnic. Ulice so prazne, bari pa polni. Tukaj se namreč večina nogometnih navdušencev zbira v barih, kjer po velikem ekranu prenašajo nogomet, saj so takšne tekme na sporedih plačljivih televizijskih programov. Naslednja tekma med Barcelono in Real Madridom oz. »El clasico« kot se imenuje bo že ta mesec 23.12. Tekmo si bova vsekakor pogledala po televiziji, a bova verjetno v kak bar morala iti že kakšne 3 ure prej, da si zagotoviva proste sedeže!

Christmas Lottery or “Loteria de Navidad” it’s a funny phenomenon or rather a huge tradition in Spain. In November and December you can see ticket sellers everywhere on the street, bars, shops, markets. They also have a little kiosk every 200 meters. So by tradition everybody has to buy tickets, not just one, you also have to give them as a gift to everyone in your family, grandparents, uncles, aunts, cousins, …
The system is not easy, so my friend Ingrid tried to explain it to me. A full number costs a lot of money, so normally bars and shops buys them and then sell parts of the number to whoever wants to buy it. It's like they are dividing the award in peaces and sell them. So if that number is the winner you take the proportional part you bought. Everybody buys some “numbers”, because the awards are really huge and there are possibilities to get some. If you just have the last number correct, you can get the money you spent, back. If you have the two last numbers you get more money back and so on.
On Christmas day there is a "sorteo" drawing in a really typical way. The winning numbers are traditionally sung my children from catholic schools. They sing the results as the balls with the numbers come out of the machine. It was really funny how they sang the numbers when they still had Pesetas because the numbers were really long…but now it has changed with Euro.