Běi jīng

Počitnice so skoraj konec in za nama je prelep teden, ki sva ga preživela v Pekingu. Tolko vsega se je zgodilo, da bi lahko blogala en mesec skupaj, kar je mogoče dobro za vse tiste, ki ste se malo pritoževali, da sem se "polenila" s pisanjem. Očitno sem vas v Madridu malo preveč razvadila s skoraj vsakodnevnimi posti. No, veseli me, da radi berete tale blog, zato vam obljubim, da bom bolj pridna s pisanjem.
Peking...najprej moram priznati, da si resnično nisem predstavljala, da je Peking tako lepo mesto. Prav neverjetno je! Prispela sva v ponedeljek zjutraj in kljub temu, da sva presedela kar 12 dolgih ur na vlaku, sva se takoj podala na pot po Pekinških ulicah. Kot verjetno vsakega popotnika naju je pot najprej zanesla na glavni trg Tiananmen Square oz. Trg nebeškega miru, ki je največji trg na svetu. Tako velik je, da se je v čast Mao Cetungu, leta 1976 na njem zbralo kar milijon ljudi. Pomemben pa predvsem zato, ker je ravno na tem trgu Mao Cetung 1.10.1949 razglasil ustanovitev Ljudske Republike Kitajske. Midva sva bila na trgu 2 dni pred obletnico in se je kar trlo ljudi (na slikah tega ni videti, ker sem se cel cajt šmuglala naokrog). Na dan obletnice so pripravili veliko prireditev in se je bilo popolnoma nemogoče približat dogajanju, verjamem pa, da je bilo precej živahno. No, meni se je trg vtisnil v spomin po hordah Kitajcev, ki so s svojimi fotoaparati preslikali vsak kotiček na trgu, si ogledovali ta simbol Kitajske in izkazovali svojo pripadnost državi. Pa še mogoče ena zanimivost. Kitajska, sploh pa Peking je znan po milijonih koles, a po tem trgu je vožnja s kolesom prepovedana!
No, kaj sva počela po ogledu tega zanimivega trga, pa v naslednjem postu!