* Food market

Ko se nič hudega sluteč sprehajaš po ulicah Pekinga (oz. po katerih koli ulicah v katerem koli Kitajskem mestu) nikoli ne veš kaj te čaka za naslednjim ovinkom. Mogoče kaj prijetnega in prijaznega na pogled, lahko pa tudi ne ali pač. Od lakote so naju različne vonjave pripeljale do ulice food marketa, kjer tudi srečaš okusne in manj okusne stvari. Vsekakor nisem pričakovala ravno tega, kar sem zagledala najprej, morske konjičke. Te lepe, sladke in oh in sploh živalce se najdejo na meniju za večerjo, koliko si pa dejansko sit pa nisem imela želje preizkusiti. Družbo na ražnjičih so jim delali tudi prijatelji škorpijoni, ki pa so, pazi to - bili živi! Jap, popolnoma živi, napiknjeni na palčke ob spremstvu sonarodnjakov so migali in prav nič veselo gledali kdo jih po danes pojedel! Blek. Moja lakota je v hipi magično izginila in od vseh teh migetajočih stvarcah sem imela občutek, da lezejo kar vse povsod naokrog in ... saj poznate tisti občutek, ko misliš, da že vse leze po tebi in da ti je nekaj že pobegnilo v čevlje in... ja, saj razumete. haha. No, ko sem jih poslikala sem se rajši hitro spakirala vstran in si za večerjo zaželela kaj manj žuželkastega.
A, to je tukaj pač popolnoma normalno in verjamem, da tudi okusno. (No, zdaj sem se malo zlagala. Težko verjamem, da so razni črvi in ostale golazni okusne. Res pa je tudi, da jih nimam želje sprobati in tako tudi verjetno nikoli ne bo izvedela resnice). Po razmišljanju o vsej tej nam-čudni hrani, sem prišla do naslednjega sklepa: Glede na to, da je Kitajcev resnično ogromno...ja, z nečim morajo nahraniti vso to maso ljudi, a ne? In, ker je vse te golazni še parkrat več kot njih, in jim izumrtje še ne prti, so torej idealni za prehanjevanje. Pustimo ob strani hranilne vrednosti in vsebnost beljakovin in ne vam pač česa vse. V končni fazi bi si skoraj upala trditi, da vsa ta masa ljudi ne bi preživela, če ne bi pojedla ali vsaj poskušala pojesti pač vse kar leti, hodi, se plazi, ali pa nič od tega. No, mojo tezo lahko potrdim s pregovorom o Kitajski kuhinji:

-
Pojedo vse kar ima krila, razen letala
in vse kar ima noge, razen mize!
-

Aja, pa dober tek!

*****Comments*****

* Ina: ja, saj verjetno se kje tudi kaki šiš miši najdejo. Bom preverila.
* Lucija: Da bi rekli, da je fižol, dejansko pa bi bil en ščurek? Hahaha. Mislim, da niso tak hudobni :) Ostala hrana je drugače dobra. V glavnem riž na vse načine in kakšne "svaljkom" podobne stvari. Začinjena je tolko kolko sam želiš, sploh na ulici kjer poveš kaj ti naj zmeče notri. Okus vsega je pa res čist drugačen od tega kar jemo mi. Še bolj drugačen je izgled vsega.Moram priznati, da se mi je težko na to navaditi in jesti vsak dan samo njihovo hrano (zato sem danes, recimo, našla mehiško restavracijo in se odlično najedla).
* Domovoj: Ok, če bo kdo poiskusil kakšnega morskega konjička bom povprašala, če ima okus po ribah. Verjetno ga res ima. Okus po ribah - okus po morju, saj je res vse morsko podobno.
* Masha: Tebi tudi hvala!!! Veš kak bi zdaj en kebap.....Upam, da si vseeno uživala v njem :)
Res je, da je kitajska kuhinja pri nas popolnoma "evroperizirana" in ni glih podobna temu kar se tukaj je. Poleg tega pa sem ugotovila še nekaj. Da takoimenovane kitajske restavracije, sploh niso samo kitajske, ampak bolj Azijske, ker vse stvari, ki jih tam nudijo na meniju niso vse kitajske. Jap, bi se pa strinjala, da je tukaj manj mastno kot pri nas, pa tudi pekoče. Pomfri pa samo v Mc'Donaldsu dobiš.