Ne morem se pritoževati! Zadnji teden je minil v znamenju rojstnih dnevov in novih rojstev, velikih presenečenj, učenja in izpitov, skratka ogromno dogajanja. Zato najprej vsem en velik Oprosti, za nejavljanje in ne obveščanje kaj je novega na tej strani Zemlje. Grem po vrsti:

Zakaj in kako se je začelo?
Zgodba 1:
Pred kratkim sem imela rojstni dan. Za Latinoje je to neizogiben razlog za žur, zato izbire nisem imela. Končal se je super, vsaj za nekatere, hahaha. Drugi so spet magično izgubili spomin. Drugi so morali spati še 2 dni, da so se vrnili v normalno stanje.

Minilo je nekaj dni od žura ko se v četrtek zjutraj nič hudega sluteča odpravljam v šolo. Med predavanjem iz rahlega dolgočasja pogledam na telefon koliko je ura in vidim, da imam sporočilo od Blaža v katerem je pisalo: Ko prideš domov, poišči listek pod pojštrom. Nič mi ni blo jasno, sem pa seveda še samo bolj nestrpno čakala, da bo konec predavanj. Ko končno prihitim domov, najdem listek na katerem je pisalo: Presenečenje za rojstni dan: hitro se spakiraj in ne pozabi fotoaparata, kopalk in vino ter me počakaj. Spet mi ni bilo nič jasno! Opravim naročeno in nestrpno čakam, da se Blaž vrne iz faksa in mi razloži zakaj se gre. Vrnil se je hitro, razložiti pa mi ni hotel zakaj se gre. Vzameva prtljago, na poti poiščeva nekaj za pojest in se usedeva v taksi. Na listeku je imel napisano kam naju naj pelje in mi ga seveda ni hotel pokazati, tako da sem še vedno vandarala v svojih mislih kaj se dogaja. Po neskončno dolgi vožnji prispemo na letališče. ?!?!?! Takega dneva danes lih nisem imela v mislih =), haha. Postaviva se v vrsto za check-in, kjer ni pisalo imena destinacije, saj imajo vse šalterje za vse lete, tako mi še vedno nič ni blo jasno. Naokrog sem hodila kot da bi me kdo ugrabil. Si na letališču in ne veš kam greš?!?!? Hecen občutek. Komaj tip na šalterju mi je povedal kam gremo, pa je blo ful hecno. Ker me vpraša, če greva v Sanyo, jaz pa "eeeee"....Blaž...ne vem! haha. No, in tako sem izvedela kam potujeva in zakaj se gre. Po moje mi še na letalu ne bi povedal kam se peljeva, če na letališču ne bi bilo tako očitno napisano kam odpotuje katero letalo. Blažu se je zmešalo!!!!!!
Prispeva na otok Hainan, ali kot ga radi poimenujejo Kitajski Havaji! Vonj morja in sonca me je v trenutku ko smo izstopili iz letala prevzel (**nadaljevanje vzporedne zgodbe 2). Nič smoga, nič sivine, velikih zgradb in vonja prometa. Na letališču naju je že čakal prevoz in precej hitro smo prispeli do hotela. Hotela z bazenom, takoj nasproti plaže. Dooooolge peščene plaže, veliko školjk in palm! Moj dan se je torej nepričakovano spremenil iz pohajkovanja po deževnem Shanghaiu v pohajkovanje po neskončni plaži in kopanja v toplem morju. In tako so se spremenili tudi nadaljni dnevi. Imela sva se super noro. Vsak dan sva se takoj po zajtrku kopala, nato pa šla na sprehod brez cilja po plaži, kjer ni bilo nikogar (aja, sem povedala da se Kitajci bojijo sonca?!?! Bog ne daj,. da jih speče. Saj moram priznati, da je tudi mene malo preveč! A se ne pritožujem, če sem skoraj sred zime tako lepo rjava :) Luksuz!). Ob večerih pila odlično slivovo vino na terasi v sobi z razgledom na morje ter resnično uživala tišino in naravo, ki jo v Shanghaiu zelo pogrešava.
Hvala Blaž, za tako lepo presenečenje in tak lep dopust! Fajn se je vrniti na delo tako spočit in po tako lepem času, ki sva ga preživela!

** Vzporedna zgodba 2:
"...v trenutku ko smo izstopili iz letala..." Na tej časovni točki se dogaja še ena pomembna zadeva, ki mi je dan še bolj polepšala in ga ustvarila nepozabljivega. Takoj ko stopim iz letala vklopim telefon in v istem trenutku zazvoni telefon. Števlike ni izpisalo, zato dvignem telefon in ugotovim, da me kliče mama. Rahlo vznemirjena, ker sem bila 3 ure nedosegljiva mi le uspe povedati, da sem spet postala teta!!!!!! ja,.....čist preveč vsega lepega se je zgodilo v tem dnevu, tako da sem od vseh presenečnj kar malo težko zvečer zaspala! Dobila sem nečakinjo Jono, kot je bilo na hitro razbrati, zdravo in lačno :). Zelo sem si želela, da bi v tistem trenutku bila doma pri sestri, a na žalost bom še morala malo počakati preden vidim sestro in spoznam novo družinsko članico. Same babe smo! haha.