* Avokado
Oznake:
* Poji, diabli, hodulje, bobni
No, kot sem napisala včeraj sva šla malo po mestu. Čeprav se je na koncu izkazalo, da ne sije sonce je bilo vseeno zabavno. Tu pa tam je kak žarek le pokukal. Med drugim sva se sprehodila po glavnem mestnem parku, kjer je vedno živahno. Veliko bobnarjev, diablov, pojev, hodulj,...Na žalost sem svoje poje pustila doma, drugače bi tistemu tipu pokazala kako se to dela :) Ta z diabli je pa kar raztural, dva je vrtel kot pis of kejk. Super je bla tudi punca na hoduljah. Glede na to da so jo otroci zafrkavali in jo pikali v hodulje, je dobro držala ravnotežje...ziher sem bla da bo padla. Bobnarjev je bilo celo morje, čeprav vidno zadeti so dobro ustvarjali tako brazilño vzdušje. Nekateri se ritmu očitno niso mogli upreti kljub trumam turistov, ki so vse skupaj opazovali v smislu "Wha???"
* rdečo
* Lost
* na razstavah
***Prva razstava z imenom "Cape Farewell, arte climatico" je bila zanimiva, ker je skupina umetnikov iz različnih zvrsti odšla na ekspedicijo (skupaj z znanstveniki) v Grenlandijo. Tam so počeli svega in svašta. Uspelo mi je poslikat le te fotke, potem pa je že prišla prijazna varnostnica (kot, da nisem vedla, da ne smem :)). Najbolj zabavna je bila soba, kjer so naredili takšna tla, ki so pokala kot da bi hodil po zamrznjenem jezeru. Si dobil občutek, da te kar zebe! No, na ta prvi slikci je ogromno ledu ter neka žival (ne vem točno katera), ki ni zgledala preveč prijazno. Na drugi fotki, pa gre za eno in isto sliko, ki je barve spreminjala glede na kot iz katerega si jo opazoval (če kdo ve kako se temu reče mi naj prosim pove. Včasih smo imeli take male sličice, ki so se tako spreminjale, v nekih čokoladah ali v nečem takšnem).
za info: vstopnina 0 evrov!!!
za info: vstopnina 1 evro, ogledal pa si si lahko veliko različnih razstav.
*** Te fotografije pa so iz "Art Madrid 08". Šlo je za predstavitev okrog 80ih galerij iz različnih držav. Tudi iz Slovenije, Galerija Lazar Vujič. Na ogled je bilo zelo ogromno raznolikih del, med katerimi so nekatera bila tudi naprodaj. Cene so bile seveda khm...in my dreams. A daleč najdražjo sliko je prodajala ravno slovenska galerija...za 130,000 evrov. Mislim. veliko sreče!!! Imeli so res veliko zanimiv umetnin, pogrešala sem le malo več fotografije.
* Vsi na razstavo!!!
Skladnost v iskanju nasprotijFotograf Matej Sitar je eden izmed mnogih, ki so v preteklosti spoznavali pokrajine daljne Azije. Za Evropejce je ta dežela še vedno precej neznana in vsebuje številne posebnosti, ki jih na našem kontinentu ne poznamo. Vemo, da vsaka dežela s svojimi značilnostmi oblikuje tudi značaj tamkajšnjih prebivalcev in če te razlike najdemo že v naših različnih pokrajinah, kako so šele izrazite, če jih primerjamo z ljudstvi, ki so tako daleč, da naši predniki v preteklih stoletjih z njimi praktično sploh niso komunicirali. Zato so razlike še toliko večje in opazne tudi za tistega, ki ni poznavalec zgodovine in kulture. In eno stalnih vprašanj, katerega si postavljajo fotografi, ki potujejo po Japonski je, kako na prepričljiv način poudariti posebnosti, ki jih vsebuje ta dežela, a hkrati ohraniti svoj način likovnega dojemanja. Oziroma, ali lahko nekdo, ki se prvič spoznava z njihovimi posebnostmi, tudi do njih zavzame objektiven pristop s katerim bo ustregel naši radovednosti, ko se bomo srečali s posnetki, poleg tega pa bodo tudi tamkajšnji domačini v njih prepoznali tiste lastnosti, za katere menijo, da jih ločujejo od ostalih ljudstev?
Razstavljene fotografije nam povedo, da je Sitar uporabil povsem specifičen pristop k predstavitvi dežele in njenih značilnih posebnosti. In sicer gre za sistem, ki ima v svojem izhodišču primerjavo med različnimi kategorijami, ki jih je spoznal med svojim potovanjem. Primerjavo različnih vsebin je postavil na več izhodišč, ki skupno tvorijo celoto vtisov, ki so
se mu oblikovali. Eno takšnih razmerij, ki ga večkrat najdemo v teh delih je primerjava med deželo preteklosti in našim časom.Tradicija je nekaj, kar vsi spoštujemo, že zaradi tega, ker se je običajno iz preteklih obdobij ohranilo tisto, kar je največ vredno in je že v svojem obdobju presegalo povprečje.
Zato je bil avtor pozoren prav na takšne vsebine, ki jih ni opazoval le kot radoveden turist, pač pa je v njih iskal tudi likovno komponento, katero je vgradil v fotografijo. Ob teh delih so neposredno razstavljeni posnetki, ki pa so značilni prav za novejši čas in vsebujejo takšne situacije, ki jih v preteklosti ne bi našli, recimo dogajanje v mestih z novo arhitekturo in vsem
spremljajočim glamurjem. Avtor tako razstavlja serijo, ki se nadaljuje še s številnimi notranjimi nasprotji, med ostalimi omenimo tiste, ki jih povzročajo razmerja med barvnimi toni, kontrasti ali razmerja na površini, ki se raztezajo od čistih ploskev, do takšnih, ki imajo izjemo nasičeno strukturo.
Način fotografiranja, ki ga je avtor izbral je gotovo eden izmed izvirnejših. Ker se je hotel izogniti običajni perspektive, ki jo zavzema evropski turist v tuji deželi, je s fotografijami vzpostavil razmerja, kjer gre za nesredno primerjavo različnosti v tej deželi, pri čemer se je v določenem smislu izogibal lastnemu mnenju. Pravzaprav se je hotel čimbolj izogniti in sicer z namenom, da dela sama oblikujejo narativni esej, kjer je pripoved naslonjena na dogajanje. Vendar kot vsak fotograf je tudi on vnesel v likovna dela določeno stopnjo subjektivnosti, saj je iskal predvsem določene situacije in tudi njihovo medsebojno spajanje ni naključno, pač pa ima povsem logično medsebojno komunikacijo. Sitarjeva dela zato nimajo običajnega značaja, kot ga najdemo v večini takšnih fotografij in kateri bi bila naravnana v opisovanje posameznih situacij, pač pa zajemajo določeno distanco do njih in puščajo, da se različne posebnosti med sabo primerjajo in s tem dajo fotografijam svojo, povsem originalno komunikacijo.
Takšen, izviren značaj pa lahko pripišemo tudi razstavi kot celoti, saj vsebuje številne kakovosti, pri čemer govorimo o poudarjenem avtorskem odnosu pri dojemanju fotografije v inovativnem pomenu.
Boris Gorupič
Matej - čestitke!!! Žal nama je, da ne bova z vama (jaz pomagala pri murkah, Blaž pri pivu)! Želim ti veliko uspeha! Upam, da slikce iz razstave dobiva!
* EKSkluzVINO: Debitantski album
Evo babe. Album je vuni. Verjetno se sprašujete, kako, kdaj ... smo imele vaje :). A vaje so ble. Medtem ko je basistka pisala besedila, bobnarka začela s učenjem bobnov in triangelistka, ki sploh ne ve zakaj se gre, je kitaristka že prodala prvo plato z imenom "Zverine" v zlati nakladi. (če si lahko Damjan Murko to omisli, si bomo pa tudi me). * Nina ma 23+
...let, se ve :)
Vse naj naj naj naj naj, al kaj ti naj rečem. Ka de ti sunce žarko. hehe
* zverinice
Spet sem bila v živalskem vrtu :) Tokrat na ogledu malih zverinic! * včeraj po mestu
Včeraj sva se s kolegico malo potepale po mestu. Ble na pivu, se zezale in fotkale. Nastale so te zabavne slikice. Ta 4. sliko je ona slikala mene kako slikam 5. sliko :) Na prvih treh slikah je Sylvana. Še ena tujka. Sem se je priselila prejšnji teden iz Amsterdama (vedno več ljudi se priseljuje v Španijo). A to je Madrid - skoraj noben prebivalec Madrida ni pristen domorodec. Vsi so priseljeni. Če ne iz drugih držav, pa iz drugih delov Španije. Zanimivo bi bilo naredit kakšno raziskavo na to temo (poklicna deformacija); od kod vse ljudje prihajajo, zakaj in predvsem kako dolgo ostanejo tukaj. Hm, mogoče pa kaj takšnega že obstaja. Bom preverila.
* gremo se turiste
Palacio Real (Kraljeva palača)
Pač, stolpnice
Parki 
Danes sem glih razmišljala kak dugo sen že tu. Ja, ugotovila sem, da že kar nekaj cajta (presenetljivo, ne?) in sicer bo kmalu pol leta. Kak cajt beži. Po eni strani mam občutek, da je vse skupaj minlo komaj teden dni, včasih pa mam občutek, da sem tu že celo večnost. In, kaj počnem? Odvisno od dneva ;) Trenutno sem malo zasipana z delom, potem me diploma že malo grdo gleda (še bolj pa mama), drugače pa probam še malo uživat (v osnovi, življenje poteka enako kot doma. Normalno, saj nisva prišla na potovanje) . To moram sicer več ali manj početi sama, saj ima Blaž nečloveški urnik in sem lahko srečna, če ga sploh kaj vidim (tudi med vikendom). Vpisala sem se v plesno šolo, ker bi se rada naučila flamenco. Na žalost še nismo začeli, ker čakam, da bodo ustvarili novo skupino. Opremo sem že nabavila in si res želim, da končno začnemo malo migati. Nisem še uspela pogledati kak zanimiv mjuzikl, ki so tukaj zelo popularni (trenutno se vrtijo: Jesus Christ Superstar, Lepotica in zver, Mamma Mia, ...). Največji problem je seveda denar. Enako je z koncerti, ki jih je ogromno. A sem se odločila, da če bo kak bend, ki si ga res želim videti, bom pač dala tistih 50-60 evrov. No, še kar nekaj stvari je, ki sem jih dala na "must" listo (potovanje v Maroko, Baleare, Kanarske,..). No, zaenkrat še imam pol leta čas, potem pa bomo vidili kam bo pihalo. Plani za naprej že so...samo jih še ne povem!
No, in ker sem tu že tak dolgo, sem se spomnila, da sploh nisem objavila nobenih pravih turističnih fotk. Zgornje fotografije predstavljo nekaj turističnih znamenitosti, ki jih boste našli v vsakem turističnem vodiču in, ki si jih ogleda prav vsak.
* Carnaval Madrid
passion for ...
... creative film photography
Labels
Search
Saj to je jasno, ne?
Check it out
Follow by Email
Blog Archive
ZSFB
