Špancem se že meša cel teden. Prav zabavni so, razen sredi noči, ko bi se vsaj za hip lahko malo umirili :) V četrtek smo tekmo proti Rusiji spremljali na Plaza de Colon, kjer so postavili velike zaslone in kamor je prišlo največ navijačev. Rezultat po mestu je bil podoben rezultatu na tekmi. 3 za navijače, 0 na policijo, promet,... Mesto je ponorelo. Danes ne gremo tja. Prevroče!!! Tekmo bomo spremljali v baru (če dobimo plac). Drese imamo pripravljene. Zastonj pivo ob zmagi je zagotovljeno. Žur pa itak! ZMAGAJMO!

ˇ^ˇ^ˇ

Včeraj je blo pre, ampak res prevroče. Čez dan so temperature presegale vse meje normale, večer pa je ozračje grela nogometna mrzlica :) Jaz sem dan izkoristila za ustvarjanje, saj druge aktivnosti niso prišle v poštev. Uspelo mi je narediti nekaj lepih pisanih torbic, potem pa mi je zmanjkalo materjala in sem pač spremljaja nogomet, čeprav je bil malo brezvezen :) Španci so po tekmi ponoreli. Žur do poznih jutranjih ur in skakanje okrog z zastavami!

No, ni več skrivnosti in vprašajev kako dolgo bova še tukaj in kakšni so plani vnaprej. Zdaj lahko že širnemu svetu (z vsemi šestimi bralci tega bloga :) sporočim, da se bova kmalu za nekaj časa odselila na:

No, vize še nimam, ampak če bo to ovira, da tja ne bi mogla iti, te pa res ne vem kje je pravica :)

BODIES
Danes sem si ogledala malo bolj nevsakdanjo razstavo, človeška telesa, prava priložnost, da odkriješ misterijoznost naših, na-zunaj-lepih-znotraj-ultra-grdih, teles. Moram priznati, da mi je blo na hipe malo slabo, tako da očitno nisem za take stvari. Še dobro, da nisem študirala kake medicine, ker niti prvega letnika ne bi naredila.

Gre seveda za prava človeška telesa, ki so jih donirali eni izmed Kitajskih fakultet za medicino. Nato so jih v roke dobili anatomisti in jih z kemikalijami pripravili, da so v takem stanju kot so. In, kaj sem se naučila? Zdaj vem kako zgleda tumor, kakšna so pljuča kadilcev (fuj in fej), kako zgleda na šnicle narezljano človeško telo, kakšen je mali zarodek star od 1 tedna do nekaj tednov,...

Noro!

Tudi pokopališča so lahko zanimiva. Sploh taka stara z velikimi grobnicami, kjer so pokopani bogati aristokrati. R.I.P. oz. D.E.P.!

ˇ^ˇ^ˇ

Če si želiš fanta ali punco je Madrid te dni prizorišče, kjer si to lahko zaželiš. Poteka tradicionalni festival San Antonio, kjer lahko svetnika Antonia zaprosiš za partnerja. In, kako to poteka? V cerkvi dajo v "posodo" s sveto vodo igle za šivanje. Ko po enournem čakanju v dolgi koloni prideš na vrsto daš roko na te igle in koliko igel ti ostane zapičenih v roko, toliko fantov/punc boš v tem letu dobil =) Simple as that! Ideja pa pol!

Mene je bolj kot ta proces prevzel tipičen madridski ples - chotis. To naj bi bil edini ples, ki se je razvil v Madridu. Zanimivost tega plesa je, da se pleše na lajno ter da se par lahko giba na zelo omejenem prostoru (recimo na eni ploščici na tleh). To pomeni, da so precej statični in se vrtijo le v krogu na enem in istem mestu. Opazila sem, da je predvsem popularen pri dedkih in babicah ter vnukih in vnukinjah!

ˇ^ˇ^ˇ

Na nobeni fiesti ne manjka dobre hrane in pijače. Nekaj najbolj tipičnih sem poslikala:

Paella

Churros con chocolate

Oh, ta čuda nogometna segajo vse dlje! Fuzbal je edina stvar za katero vsi Španci mahajo isto zastavo!!! To zasovražen, zatirajoč rumeno-rdeč simbol, ki večini predstavlja grozo zgodovine pod frankovsko diktaturo, simbol s katerim se večina neidentificira, saj predstavlja naciste, fašiste in njim podobna stališča. Simbol, ki ga nihče, razen prej omenjenih čudnomislečih, v javnosti ne pokaže (le turisti, ki se pogumno in nevede ponosno sprehajajo po ulicah) in v končni fazi simbol, ki predstavlja "Spain United", ki pa to ne želi biti (Katalonija, Baskija, Galicija,...vse povsod najdeš napise: This is not Spain!!!)

A ko se špila fuzbal so vsi ponosni na svoje rdečorumene drese, kape, šminke, zastave, balone in kaj še je podobnega nogometnim rekvizitom. (No, mogoče je to samo moje videnje in mogoče precej subjektivno, glede na to, da sem v Madridu in ne v Baskiji! ali kje drugje!)

ˇ^ˇ^ˇ

Slike sicer niso od teh dni, ko je najpomembnejša stvar na Zemlji evropsko prvenstvo. Španija igra jutri in mislim, da se bom podala na ulice po tekmi. Sploh če zmagajo/mo! Slike so iz moje nogometne zgodovine :) Fuzbal mi je ok, predvsem uživam iti na tekmo, ko pa jo gledam po televiziji pa nisem ravno najbolj vešč spremljevalec. Všeč mi je domovojevo razmišljanje o fuzbalu. Ne vem kaj se ljudje tolko motajo okol tega fuzbala. Tistim, ki jim ni všeč pač naj ne spremljajo! Jaz tudi nimam rada curling-a, pa so what?!?!

ˇ^ˇ^ˇ

ˇ^ˇ^ˇ

Pa še nekaj slik iz še ene fuzbalske države. Jap, Brazillll. Tam sem si ogledala Maracano, bla na tekmi (in kljub temu, da je bilo 30,000 ljudi, je bil stadion praktično prazen (!!).

ˇ^ˇ^ˇ

Ko bom velika bom imela veliki vrt. Na njem bo raslo vse mogoče, predvsem sadje, zelenjava in začimbe. Sedaj moj repertuar vsebuje 3 rastlinice oz. bolje rečeno 2 rastlinici in ena velika koščica, ki sem jo posadila danes. Doma je blo boljše saj je vrtič zajemal kar nekaj pridelkov. Med drugim orto pekoče brazilske čilije, ki jih še vedno ni zmanjkalo!

Prva na sliki je en, recimo da kaktus, ker pojma nimam kaj to je (če kdo ve, let me know). Rasel je v prelepi okolici Talavere in ker je Blaž bil preveč firbčen kakšno je to na dotik, mu je "ups" ostal v roki. Vstran ga seveda ne bomo metali, zato sem ga popeljala z mano v Madrid in ga posadila. Na začetku nisem imela velikega upanja, ko me en dan preseneti z podmladkom, ki rase na njegovem spodnjem listu. Ja, na začetku je bil le ta spodnji del, pa še ta veliko manjši. Zraven njega stoji Mašin pridelek, za katerega tudi ne vem imena. Vem le, da je zrasel na njenem zeljniku. Ime mu je Mash. Aja, ta prvemu pa Pablo :)

ˇ^ˇ^ˇ

Ta koščica avokada, pa si je svojo mesto našla danes. Včeraj sem kupla avokado in ga seveda takoj pojedla. Namesto, da bi koščico vrgla v koš, mi je gugl pomagal zadevo posaditi (vedela sem le to, da lahko iz koščice posadiš drevo). Močno upam, da bo kaj zraslo!!! Imena še nima, torej rabim predloge!

Evo, kot objubljeno že pridno postam na blog. Doma je blo lepo in vmes precej napeto. Vsi papirji okrog diplome so mi naložili veliko dela, a vseeno moram pohvaliti naš referat. Res so bili neverjetno prijazni in v veliko pomoč! Mission n°1 je torej accomplished, kljukica pri diplomi! Mission n°2 pa malo manj; vsaj poklicati ves folk. Časa ne bom krivila, ker sem ga imela dovolj, problem je bil moj stres in vsa ta fama okrog zagovora (strah me je blo ko cucka). Tako, da pardon vsem, za nejavljanje. Doma bom že čez dober mesec, takrat se ziher vidimo. Lepo pa je bilo videti, da vsem, ki sem jih srečala gre ful dobro in so zadovoljni. Nihče ni jamral!!! Zakon!

Lepo je blo videti mojo familijo. Mama je z mano trpela =), sestra je lepa v pričakovanju drugega člana familije, Dunja pa se je razveselila mojega darila. Za foro sem ji dala fotoaparat za enkratno uporabo (tista kartonasta varjanta). In, kaj je nastalo? Mala se je čist zagrela in uživala v fotkanju, torej smo odkrili nov 2,5 letni talent. Meni so slike super! Prvi dve sta moji, ostalo pa je nastalo izpod njenih prstov. Kak se vam zdijo?

ˇ^ˇ^

ˇ^ˇ^

ˇ^ˇ^

ˇ^ˇ^

ˇ^ˇ^

Od sedaj me morete klicati gospodična univ. dipl. soc. Jana. zmenjeno? haha
Uspelo mi je!!!! Diplomirala sem včeraj 6.6.2008!!!



Drugače sem že nazaj v Madridu. Ja, hitra sem. Sedaj se bom spet malo več lahko javljala!
Vreme je super! Tak, da vam pošiljam malo stopinj domov.
Pričakala so me sama lepa presenečenja. Lepe rože, jagode ter dobra španska rioja!!!