Najprej vsem lepe in super in oh in sploh pozdrave iz norega potovanja po Kitajski. Tokrat se verjetno prvic javljam brez fotografij, saj nikjer ne morem pretvoriti raw formata v jpg in objaviti fotografij, ceprav bi si zelo zelela pokazati lepoto Kitajske in vse kaj se mi tukaj dogaja. Obljubim torej, da ko pridem domov, da bom pokala se in se slikic iz potovanja.

Do sedaj smo prepotovali ze kar nekaj Kitajske in blizajo se zadnji dnevi tukaj. Vse dogodivscine so se zacele na severu, v Pekingu, kjer smo se spustili na must-see Kitajski Zid (ja, ze drugic). Tokrat je bilo to nekaj popolnoma drugega, saj ni bilo turistov na poti, ki smo si jo zacrtali. Preplezali smo 1okm po zidu in se posteno namucili saj so eni deli Zidu ze tako uniceni, da si moral hoditi po vseh stirih. Dan je bil prelep in kljub hudim nizkim temperaturam, nas je ta dan spremljajo zimsko sonce in bilo je noro. Po Pekingu smo zaradi birokratskih zadev morali na hitro spet v Shanghai (koncno sva dobila normalne vize in se s tem do konca potovanja vec ne rabiva ukvarjat, jupiii), potem pa ze proti jugu, kjer so se temperature zacele sorazmerno visati. Ocitno nas plezanje po Kitajskem zidu ni namucilo dovolj, saj smo v mestecu Lijang sli na naslednji pohod, kjer smo kar 2 dni hodili (vmes tudi po vseh stirih) po robu Himalaje in obcutili pridih Tibeta. Prelepa pokrajina, zelo prijazni ljudje (razen vsiljivi domacini s konji, ki so te prepricevali, da tega ne mores prehoditi sam in da nujno rabis konja, ki te bo popeljal na vrh....nismo se vdali, ceprav smo na hipe ze komaj dihali). Na poti smo srecali tudi kaksen Tibetanski tempelj z raznobarvnimi zastavicami in okusali caje, ki so ti jih domacini ponudili, zastonj, da si lazje premagoval naslednje ovire. Po tem trekingu smo se nekaj dni ostali v Lijangu, ki je res noro mestece z ohranjeno Kitajsko kulturo, saj so bile vse hise okrasene z rdecimi lampijoncki, ki so se zvecer osvetlili. Mesto je bilo nekaj posebnega tudi zato, ker tukaj prebiva veliko razlicnih plemen, videl si torej lahko od zensk v pisanih oblekah in s pisanim nakitom, do moskih iz gorovja oblecenih v krzna toplih zivali.

Po tej avanturi smo se odpravili se juzneje in prispeli v mestece Guilin, ki sicer samo po sebi ni nic posebnega, a smo si v bljiznjih vaseh lahko ogledali neskoncna terasasta polja riza. Na zalost je tukaj zima in so plantaze bile rjave in posusene, a je bilo vseeno zanimivo. Naslednji dan pa smo se odpravili s kolesom v krasko pokrajino, ki je baje edina na svetu podobna Slovenskemu Krasu. Noro!

Sedaj smo ze blizu Hong Konga. Mesta na poti niso kaj pretirano zanimiva. Zanimivo je predvsem prednovoletno vzdusje v tako velikih mestih in ogromno orgomno ljudi, ki preplavlja mesta. Hong Kong bo najina zadnja postojanka. Tam pobereva se dva prijatelja, nato pa se gremo soncit na Filipine!!! Sedaj pa ze res rabim poletje!!!!!!!!!!!!

Lepo se imejte. Verjetno se javim se iz Filipinov in vam naredim malo lusta iz kaksnega prelepega otoka. Sicer pa objavim se vse fotografije ko prispem domov (a najprej bom en teden samo jedla, ker naso hrano ze posteno pogresam)

Vsem pošiljam še zadnjič lepe pozdrave iz Shanghaia. Danes se odpravljam na Kitajsko - Filipinsko avanturo. Najprej v Peking, kjer je sicer zelo mrzlo (baje da je minus nekaj stopinj) a sem se dobro opremila z toplo jakno, softshellom, flisom, kapo, šalom, rokavicami, gamašami in vsem ostalim. Zanimivo bo videti Kitajski Zid tudi v snegu. Potem pa kmalu že na jug, kjer upam, da bodo kratke majčke zamenjale debele jakne. Tam bi si rada ogledala terasaste plantaže riža, šla malo po jungli in predvsem okušala dobro (beri: boljšo) hrano. Potem pa že počasi na Filipine, kjer mi kakšna peščena plaža ne uide =)

Vsem hvala za vse komentarje in oglašanje. Kolko se mi bo na potovanju uspelo javljati še ne vem, če bo prilika pa bom se kaj oglasila. Sicer pa sem tudi kmalu že doma, in se že zelo veselim!

Po dolgem času se malo javljam, ker še sploh nisem uspela objaviti niti ene slikce iz Hong Konga. Mesto je zares čudovito in zanimivo. Ena takšna mešanica Evrope in Kitajske, bi se lahko reklo. Tja se vračam konec meseca in že komaj čakam! Več bom napisala naslednjič, ko bom lahko v miru malo več časa prebila na internetu.