Ko me je začela zanimati fotografija je bila moja prva zrcalno refleksna ljubezen Minolta. Z menoj je zvesto potovala po svetu in mi pomagala ustvariti nekaj dobrih fotografij. Sicer ni bila nek presežek (tega ne premorem niti sedaj), a me je v končni fazi prisilila, da sem se naučila obvladalat fotoaparat in izkoristit vse kar ponuja. To znanje mi pride še kako prav, saj sem vsak razviti film posebej preštudirala in vsako fotografijo preučila kako bi jo lahko izboljšala, kakšna je bila zaslonka, čas, fleš, filter, ... Kljub temu, da jo je sedaj povozil digitalni fotoaparat, sem jo sedaj le vzela iz tiste torbe in zavrtela film. Zadnje čase se očitno počutim zelo zelo analogno in v tem zelo uživam. Filmi so zakon! Tukaj pa nekaj sedanjih "lomo Minolta" fotk: